Kako je bilo nekoč …
Ko sta bila babica in dedek še majhna …
Kmetija Ottingerhof je v družinski lasti od leta 1740 in se od takrat prenaša iz generacije v generacijo.
Babica rada pripoveduje, da je bilo prej marsikaj drugače. Spominja se, da so žitna polja in nasade sadja in zelenjave obdelovali ročno. Mak, laneno seme, korenje, krompir, rž, ječmen, oves in pšenico so ročno sejali oziroma sadili, pa tudi ročno želi in spravljali. Torej vse, kar so med letom potrebovali za življenje. Razen sladkorja in soli niso kupovali skoraj ničesar. Živeli so od tega, kar so pridelali sami. »Bilo je pač veliko ročnega dela«, se spominja. »Nismo še imeli strojev, zato pa je na polju vedno delalo skoraj 20 ljudi, in zvečer smo sedeli vsi skupaj. Tudi to je bilo lepo«. Radi ji verjamemo.
Na kmetiji smo takrat imeli približno 20 glav goveda, od tega nekaj krav molznic in živino za vzrejo. Mleko smo prodajali sosedom in manjši trgovini. Poleg tega smo imeli 2 konja noričana, ki sta se uporabljala izključno za delo na polju in v gozdu. Šele pozneje je dedek začel s konjskimi sanmi prevažati goste po zasneženi dolini. V tem času se je v Bad Kleinkirchheimu v 60-ih letih tudi začel razvijati turizem. Na kmetiji Ottingerhof smo takrat našo dejavnost razširili na turistično ponudbo.
Zjutraj smo takrat vsak dan ponudili krepilno sveže kuhanopolento iz koruzne moke. Kruh se je pekel enkrat na mesec in shranil, dokler zaloge niso pošle. Meso smo imeli ponavadi le enkrat na leto. Jeseni, ko smo imeli ovco ali prašiča, smo naredili svežo slanino. Šele pozneje smo gojili več prašičev in meso prodajali.
Ob nedeljah smo morali vse poletje hoditi v planine in paziti na živino. Skoraj povsod smo morali peš. Več kilometrov dolge poti na delo ali na sejem smo prepešačili lahkih nog. Nismo še imeli veliko strojev, zato smo večino dela opravili ročno ali s pomočjo volov in konjev. Opoldne je zazvonil zvon na hišni strehi in vse družine na polju so vedele, da je kosilo nared. Skupnost je bila včasih zelo pomembna, kajti bilo je toliko dela, da ga nihče ne bi mogel opraviti sam. Pri delu ali slavju se je vedno zbralo veliko ljudi.
Nekaj pa se od takrat ni spremenilo: Delo na kmetiji vsi člani družine opravljamo iz prepričanja in z veliko ljubezni do narave in živali.